Roman je krajšega obsega. Pisateljica je v asketskem jeziku napisala zgodbo brezimne ženske S., ki ponazarja usodo tisočih žensk v Bosni med vojno. Roman je nastal na podlagi intervjujev in pričevanj mnogih posiljenih žensk. Je srhljiva in pretresljiva zgodba intelektualke, ki so jo zajele srbske vojske v Bosni konec maja 1992 in jo mesece posiljevale v taborišču. Take tabu teme se je lahko lotila samo pisateljica velikega formata, kot je Drakulićeva. Kar težko verjameš, da se pisateljica loteva tako diametralno nasprotnih tem kot so opisane v delu Kako smo preživeli komunizem in se zraven še smejali, ali pa kanibalistični razvoj ljubezni v romanu Okusu po moškem in strahote taborišč in trpljenja žensk v njih v delu Kot da me ni. Roman je presunljiv, strahotno žalosten, saj se spusti na dno samega pekla vojne. Glavna junakinja je poleg vseh strahot taborišča izbrana še v žensko hišo, kjer jo posiljujejo dan za dnem. Ko s sojetnicami biva v "ženski sobi", je še huje od posilstev čakanje, kdaj bodo spet prišli ponje. "Naveličala se je biti uskladiščena kot kos mesa, kot ovčje stegno ali drobovina." Vojaki so jih jemali na slepo, niti pogledali jih niso več. Kot da jih ni. Maska s šminko je bila edina moč, ki jo je imela, da se je spominjala časov, ko je bila ženska v pravem pomenu besede. Še na prisotnost smrti so se ženske navadile, zlomilo jih je šele, ko je prišel neznosni smrad od trupel, ki so jih sežigali v kontejnerju skupaj s smetmi. Ujetnice so padle v otopelost, ker niso mogle narediti ničesar v brezizhodnem položaju.
Na svobodo je prišla tako, da so jo zamenjali s sovražnikovimi ujetniki. Na poti z avtobusom na Hrvaško, je bila priča še zadnjih pomorov. Nesrečnica se je soočila z novo grozo - svojo nosečnostjo. Na Švedskem v Stockholmu v porodnišnici se roman dramatično konča oziroma začne. Čaka jo še zadnja kruta preizkušnja, ko se kot mati ne more odločiti med sovraštvom in ljubeznijo do svojega otroka, ki je plod posiljevanja. Je breme spomina, ki ga hoče odvreči in dati otroka v posvojitev ter pozabiti za zmeraj. Nekaj časa je uspešno ignorirala otroški jok, potem pa se njeno srce zlomilo ob prstkih, ki so zgrabili njeno roko...Življenje zmaga nad smrtjo, ljubezen nad sovraštvom.
Pretresljiv vojni roman, ki v center postavi trpljenje civilnega prebivalstva v vojni, predvsem žensk, psihičnega in fizičnega mučenja, ki se je zganjalo nad njimi. V vsaki vojni. Zadnji in vseh prejšnjih.
Center za slovensko književnost,2002 ; 204 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar