15. avgust 2008

Aleister Crowley: DNEVNIK UŽIVALCA MAMIL

Aleister Crowley, njegovo pravo ime je Edward Alexander Crowley. Bil je rojen v Veliki Britaniji v Lemington Spa dne, 12. 10 1875. Izobraževal se je na college-u Malvern in Trinity, v Cambredge-u, kjer je svoje ime spremenil v Aleister. Bil je lirični in dramski pesnik, ki je napisal več knjig. Njegovo ime najdemo v antologiji »Oxford Book of English Mystical Verse«. Crowley je bil po naravi vseznalec in si je ustvaril ime kot pesnik, pisec novel, novinar, gornik, raziskovalec, šahist, grafični oblikovalec, eksperimentator z mamili, zabavljač, ljubimec žensk, ljubljenec moških, jogi, čarovnik, prerok, mag, zgodnji borec za svobodo, aktivist za prenovo človekovih pravic, filozof in umetnik.

Primerjali so ga z Richardom Burtonom, danes pa je verjetno najbolj znan kot avtor knjig, ki so najbolj od vseh vplivale na okultizem 20. stoletja, ter kot prvi Anglež, ki je ustanovil svojo religijo: Telemo, ki je danes priznana kot posebna vera po vsem svetu. Bil je »enfant terrible« edwardianskega avantgardnega Londona in Pariza. Bister in vročekrven, ter eden izmed pionirjev pri iskanju estetske in inspiracijske vrednosti droge, seksa, glasbe in plesa, se je nagibal največ k krogom kulturnih izgnancev; New York med Drugo svetovno vojno, Izgubljena Generacija Pariza v dvajsetih letih preteklega stoletja, dekadentni Berlin Norrisa Christopherja Isherwooda v tridesetih letih,…. Nepozaben je bil za vsakogar, ki mu je prišel na pot. Pojavlja se v neštetih memoarih, ter kot osnova za domišljijske karakterje od Čarovnika Somerseta Maughama, do antagonista v Flemingovem Casino Royale.

Bil je ponovno odkrit in interpretiran že v različnih krogih generacij- od Beatnikov, hipijev, punkerjev, »industrialcev«, …da je dobil podobo vsesplošne ikone kontra-kulturnega uporništva (kar je vse prej, kot je bil Crowleyev namen; kot sam pravi, njegova magika ni namenjena neresnim »upornikom«, ki si želijo pač nekaj novega doživeti, temveč je namenjena tudi najbolj običajnim ljudem; kot piše v Knjigi zakona: Zakon je za vse. V Londonskem Sunday Times-u je omenjen kot eden izmed 1000 ljudi, ki so najbolj zaznamovali 20. stoletje. Leta 1919 je Crowley iz Londona odpotoval na Cefalu, na Siciliji, kjer je začel z slikanjem pokrajine. Preobrazil je svojo najeto vilo z erotičnimi poslikavami v stilu Paula Gaugaina. Vila je sčasoma postala »samostan Teleme«. Ko je eden izmed učencev umrl zaradi zastrupitev z vodo, ga je James Douglas iz Sunday Times-a je Crowleya demoniziral, kot »najzlobnejšega človeka na svetu«. Ironično je, da je prav ta kampanja Crowleyu zagotovila dolgotrajno slavo; po drugi strani pa tudi napačno razumevanje Crowleyevega življenja in dela, (katerega posledica so očitne še danes, o.p.) O Crowleyu je bilo napisanih že več biografij; V zadnjih nekaj letih se je pojavilo več odličnih biografij: Do What Thou Wilt-The life of Aleister Crowley (2000) Lawrenca Suttina, A Magical Life: The Life of Aleister Crowley (2001) Michaela Booth-a, ter: Perdurabo: The Life of Aleister Crowley Richarda Kaczynskijega. (knjigo o Aleisterju Crowleyu je pri nas napisal Janez Trobentar: Človek –sfinga –zver …(200…)- o.p.) Zmerno hvalnico njegovemu življenju in delu najdemo v Oxfordskem Dictionary of National Biography (1993). Crowleyevi lastni deli The Temple of Solomon the King (Hram kralja Salamona- delni prevodi so objavljeni v revijah NOX I, II in III.) in Confessions (avtohagiografija) ponujata uporaben vpogled v njegovo življenje in delo."

Vir:Mark Ardent na http://www.rtvslo.si/blog/ardente/aleister-crowley/7647


Aliester Crowley je bolj poznan po ezoteriki, okultizmu, mistiki in magiji kot po romanu oz. dokumentarni literaturi Dnevnik uživalca mamil, ki je delno avtobiografsko, saj se ni branil eksperimentirati z drogo za doseganje "prosvetljenih" stanj.

[samozal.] P. Amalietti, 1990; 282 str.

Ni komentarjev: