Roman D. H. Lawrencea Ljubimec lady Chatterley je ena najbolj (škandaloznih v svojem času), branih, predvsem pa najbolj omenjanih knjig vseh časov. Prvič je izšla zasebno v Firencah leta 1928, bila cenzurirana in prečiščeno izdana 1932 ter spet v celoti 1959; v tej obliki še vedno izhaja. V Angliji je bila dolga leta prepovedana zaradi svoje subverzivne vsebine, ki pa ni bila toliko po pričakovanju puritanske angleške publike uperjena proti erotiki in čutnosti kot pa temu, da gre za ljubezensko zvezo aristokratke z nižjim slojem, moževim uslužbencem-logarjem.
Glavna junakinja zgodbe je Constance Reid, ki se pri 23 letih poroči s poročnikom in lastnikom rudnikov sirom Cliffordom Chatterleyjem, ki je iz 1. svetovne vojne s flandrijske fronte prišel prikovanem na invalidski voziček in impotenten ter duševno pobit. Mladi par se preseli v Wragby, kjer se Constance nostalgično in z obžalovanjem spominja let, ko se je družila z umetniki in študenti ter potovala po svetu. Zdaj je osamljena na dolgočasnem podeželju. In prav tihi gozdar v njej vzbudi strast, ki je dotlej še ni poznala … Spusti se v strastno razmerje z gozdarjem Mellorsom. Njuna ljubezen je prvinska, nebrzdana, skladna z naravo in z gozdarsko kočo, kjer se srečujeta, in kakršna še ni bila opisana v literaturi. Zato je bilo po romana kar nekaj filmskih upodobitev z istoimenskim naslovom. Zadnja verzija je film francoske režiserke Pascale Ferran, ki je dobil pet cezarjev, nagrade, ki so francoski ekvivalet oskarjem. Film je osredotočen je na odnos ljubimcev, ki ju igrata Marina Hands in Jean Louis Coulloc'h, na njuno telesno in duševno spoznavanje in osvobajanje. Glavno besedo ima njuna telesna ljubezen, samo v ozadju pa se seveda pojavljajo razredna in družbena vprašanja. Film se razvija se v počasnem ritmu, ustrezno atmosfero pa ustvarja narava. Seveda lahko uživamo v prizorih kot je ta, ko se ljubimca ljubita na prostem v dežju. Mnogi kritiki so opozarjali, da je film zgrešil poanto, ker se je osredotočil le na strasti med ljubimcema, premalo pa na notranjo vest glavne junakinje, ki jo muči zaradi varanja, notranji nemir, razpetost med dolžnostmi in strastmi itd... Knjiga je boljša kot vse ekranizacije. Preberite in videli boste zakaj.
Učila International, 2005 ; 357 str. Žepna knjiga
ali
Cankarjeva založba, 1976; 2 knjigi. ( 178; 198 str.) Sto romanov
Ni komentarjev:
Objavite komentar