V letih 2000-2002 so pri Cankarjevi založbi izhajala Izbrana dela pisatelja, pesnika, esejista in misleca Jorgea Luisa Borgesa. Borges je zakon in kot je že davno rekel pisatelj Danilo Kiš, po Borgesu svetovna književnost ni bila nikoli več taka kot pred njim. Rodil se je 24. avgusta leta 1899 v Buenos Airesu. S petnajstimi leti je z družino obiskal Evropo in se šele po sedmih letih vrnil v Argentino. Leta 1923 je izdal s pesniško zbirko Vročica Buenos Airesa. Kritike prve Borgesove knjige so si bile nasprotujoče. Istega leta se je Borges vrnil v Evropo in živel dobro leto v Madridu. Po vrnitvi iz Madrida je bil Borges še bolj literarno dejaven. Prvi pesniški zbirki so sledile številne druge, pa tudi knjige člankov in esejev, ki jih je najprej objavljal v časopisih in literarnih revijah. Leta 1936 si je poiskal redno službo v knjižnici, saj mu honorarji objav in knjižnih izdaj niso zadoščali. Med drugo svetovno vojna je pogosto objavljal članke s protinacistično vsebino. Ko je na oblast prišel Peron, ga je zato odpustili iz knjižnice in ga imenovali za perutninskega inšpektorja na tržnici. Ponižan je dal odpoved in se od leta 1946 dalje preživljal s predavanji o argentinski in svetovni književnosti. Leta 1950 je bil izbran za predsednika Društva argentinskih pisateljev, po padcu Peronovega režima leta 1955 pa ga je nova oblast nagradila za njegovo pokončno politično držo in ga imenovala za ravnatelja Nacionalne knjižnice v Bounes Airesu. Ko je postal ravnatelj knjižnice, je bil že skoraj popolnoma slep. "Človek, ki si je Nebesa predstavljal kot nekakšno biblioteko in v njej živel tako realno kot metaforično, jo je vodil popolnoma slep. " Vir: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=1739 ."Svojo čudno usodo bralca, ki mu je bilo nekega dne podarjeno kraljestvo knjige, pa je komentiral takole: "Poniža nihče naj s solzami in grajo priznanja tega o veščini Boga – tako genialno ironijo premore, da dal mi je hkrati knjige in mrak."" ( Vir: Samo Rugelj: Boreges forever na http://www.premiera.si/clanek/35) . Umrl je leta 1986 v Ženevi.
Avtor, ki je postal svetovno znan z mednarodno Formentorjevo nagrado, ki jo je skupaj s Samuelom Beckettom dobil leta 1961 v Španiji. V svetu je najbolj znan po zbirkah Ficciones (v slovenščini Izmišljije in v zadnjem prevodu kot Namišljenosti) in El Aleph, ki ju je objavil v štiridesetih letih.
"Gibkost njegovega uma, njegov smisel za literarni humor, preblisk, ki ga povzdigne do filozofskih višav, je najučinkoviteje predstaviti z njegovo zgodbo Pierre Menard, avtor Kihota. V njej Borges preučuje delo Pierra Menarda, francoskega pisatelja iz dvajsetega stoletja, ki se je odločil, da se bo dobro naučil španščine, spet sprejel katoliško vero, pozabil evropsko zgodovino med leti 1602 in 1928 in postal Cervantes, resnični avtor Don Kihota ter spet napisal ta slavni roman. Potem je Menard ta postopek zaradi, kot pravi sam, prevelike enostavnosti opustil in raje ostal on sam, torej kar Pierre Menard, ki se je odločil, da bo kot tak sam dospel do svoje verzije romana Don Kihota. In ko potem Borges bere Cervantesovo in Menardovo verzijo Don Kihota, ki sta vsebinsko in tekstovno popolnoma enaka, ju bere in nanju gleda povsem drugače, saj je vsak od njiju nastal v povsem različnem času, eden v sedemnajstem, drugi pa v dvajsetem stoletju, in ju uzira kot povsem različna.Besedilo je bilo za Borgesa pomenski labirint, preplet neskončnih svetov, iskanje resničnega sveta med šiframi in zrcali v skrivnostnem minevanju časa. " (VIR: Samo Rugelj Borges forever na http://www.premiera.si/clanek/35)
Po njegovih zgodbah so posneli dvajset filmov.
Priporočam, da preberete vsaj Namišljenosti.
Več preberi na: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=1739
Ljubljana : Cankarjeva založba, 2000-2002, 10 knjig
Ni komentarjev:
Objavite komentar