Babice svetujejo svetu : starešinke ponujajo svoje videnje rešitve našega planeta"Gre za trinajst modrih babic iz Severne, Srednje in Južne Amerike, Afrike, Tibeta, Nepala in Arktičnega kroga, ki nam predstavljajo svoje poglede na razmere v svetu, pripovedujejo, kako ozdraviti svet in sebe, kako odpraviti vojne in revščino in izboljšati življenje na planetu Zemlja.
Vsaka izmed njih je živa legenda svojega ljudstva. Skupaj štjejo več kot 570 let. Njihove zgodbe so osupljive, sporočila močna in polna navdiha.
Vse po vrsti so živ primer, kako je mogoče združiti vse energije v človeku za nujne spremembe, da bi življenju povrnili ravnotežje in harmonijo." ( ovitek knjige)
Vsaka izmed njih je živa legenda svojega ljudstva. Skupaj štjejo več kot 570 let. Njihove zgodbe so osupljive, sporočila močna in polna navdiha.
Vse po vrsti so živ primer, kako je mogoče združiti vse energije v človeku za nujne spremembe, da bi življenju povrnili ravnotežje in harmonijo." ( ovitek knjige)
Citati iz knjige:
Prerokba: »Ko bodo spregovorile babice z vseh štirih strani neba, bo napočila zora nove dobe.
Agnes Baker Pilgram. »Včerajšnji dan je zgodovina, jutrišnji skrivnost, današnji pa darilo. Z njim je treba ravnati spoštljivo.«
Tradicionalni zdravilci upoštevajo ta naravni red, saj gledajo na človeka v njegovem odnosu z naravo in stvarstvom. Kadar človek zboli, zdravijo njega, ne bolezni.
"Domorodska izročila učijo, da se duh skriva v jedru stvari, v duhu pa se skriva bistvi našega Stvarnika ali kakorkoli pač rečemo tej božanski sili. Verjamejo, da nas to, če vzamemo v roke kamen, in ga za hip podržimo v tišini, lahko za vselej pretanjeno in globoko spremeni. Če smo sposobni v preprostem kamnu odkriti svetove, jih lahko odkrijemo tudi v sebi, nas učijo babice". (str.18)
"Babica Rita je prepričana, da smo na ta planet prišli kot seme, tudi bodoči rodovi. Posadili so nas na svet. Še prej pa smo si sami izbrali starše in prihodnje življenje." (str.53)
"Iz notranjega dela lubja (breze op.) pridobivajo zdravilo za raka, iz zunanjega pa čaj, ki preprečuje njegov nastanek." (str. 53)
»Pozdraviti se moramo zaradi vsega stvarstva, ne le zaradi nas samih.« (str. 54)
»Bistveno je, da si dopustimo vedeti to, kar vemo, ne pa, da se ženemo za vsem. Če si preveč krčevito želimo postati nekaj drugega, prepogosto ne vidimo tistega, kar si zares želimo, čeprav imamo to pred nosom. » (str. 54)
»Pravijo, da je vsakič, ko umre šaman ali vrač, tako, kot da bi pogorela cela knjižnica znanja.« (str. 77)
»Skozi optiko svetovnih družb imajo Afričani ameriške črnce za Američane, beli Američani pa za Afričane. »Jaz se s tem spopadam tako, da se močno objamem in si rečem, da sem tako Afričanka kot Američanka, tako staroselka kot prišlekinja,« ponosno pove Carol.« (str. 97)
»Maori imajo čisto svoje pojmovanje časa. Zahodnjaki nanj gledamo linearno, kontinuirano. Preteklost je že za nami, to so stvari, ki so nepreklicno mimo, prihodnost pa naj bi bila vse, kar je pred nami, kar nas še čaka. Toda za Maore je prihodnost že za nami in tisot, kar nas čaka, je preteklost.
Prihodnosti ne moremo videti, Zato je dejansko za nami, neznana in nepredvidljiva, »nam razlaga Carol.«Pri tako drugačnem pogledu na čas, je najpomembneje to, kar nam lahko pove o sedanjosti. Maori verjamejo, da prihodnost ustvarjamo v sedanjosti svojimi dejanji. Prihodnost je posledica naših sedanjih ukrepov. Kdor to tako razume, se lahko v sedanjosti uči iz preteklosti, da ne bi ponavljal napak v prihodnosti. Tako sedanjost dobi novo moč in nam pomaga delati boljšo prihodnost, boljšo od podedovane preteklosti.«
Maori so Carol učili, da je treba iz preteklosti vzeti najboljše: vztrajnost, sposobnost delati v korist skupnosti in zbuditi upanje, da bo jutri bolje, kot je bilo včeraj. » (str. 98)
»Kot veliko drugih mojstrov svetost Sai Maa verjame, da sta na svetu samo dve energiji, ljubezen in strah. Iz strahu se rodi jeza, ljubosumje in neubranost, iz ljubezni pa mir in ubranost. Naša srca stiska strah, ali pa jih razganja od ljubezni. »Vse drugo je nekaj vmes ali mešanica teh dveh čustev. »« ( str. 108)
» »Poskušajmo spoznati svojo pravo naravo, »razlaga Tanzin. »po izročilu tibetanskega budizma se nato ves dan počutiš kot Tara in jo prepoznavaš tudi v vseh drugih. Čeprav se ti zdi, da se samo pretvarjaš, da si Tara, si v bistvu Tara, ki se pretvarja, da je Pepca Novak. In to je namen tega.« (str. 129)
»Veliko kultur je ženske osamilo vsakič, ko se je obrnil mesec, pa ne, ker bi bile nečiste, ampak zato, ker so bile tedaj na višku svojih moči. Zaradi globoke povezanosti z nebom in zemljo je ženska bolj v stiku s svojo intuicijo, notranjim glasom in glasom Duha. Tisto, čemur zmotno rečemo »prekletstvo«, je v bistvu največja prednost žensk. Toda spoznati morajo, kako pomembno je, da so včasih tudi same in se povežejo s svojim bistvom, z duhovnim vodstvom božanske ženskosti, sicer se ta energija obrne proti njim. Tedaj postanejo razdražljive in ranljive. Ker je v času mesečnega cikla moč ženske tako velika, jo zaznajo tudi njeni bližnji. Ker pa je ne razumejo, se odzovejo napačno, namesto, da bi pomagali ta čas prebroditi. » (str. 130)
»Vse babice menijo, da je prvi korak na poti k ozdravitvi sveta, ozdravitev samega sebe. Prizadevati si moramo za lastni neprecenljivi duševni mir, preden lahko vzpostavimo mir na vsem planetu, pravijo babice. Odkriti in raziskati moramo nerešene spore v sebi, sicer ne bomo mogli prepoznati škode, ki jo nezavedno povzročamo svetu in ne bomo imeli dostopa do svoje notranje modrosti.« (str. 132)
»Ženske se ne smemo bati svojih ran, menijo babic. Iti moramo vase in se dotakniti vsega, kar nam povzroča nelagodje, kjer smo bile izdane in prepuščene same sebi. Položimo roke na trebuh pod pasom, svetuje njena svetost Sai Maa. Tam so se ugnezdila vsa naša čustva, ki nas obremenjujejo in nam ne pustijo iti naprej. Predstavljajmo si, da so roke košara za vse boleče občutke. Vzdihnimo s prepono in izdihnimo v to košaro iz rok vse svoje nezaupanje , dvome in žalost. Občutimo moč. Napolnimo košaro. Napolnimo košaro z lučjo in prejmimo vse trpljenje velike Matere v srce, v svoj najvišji del. Tako ga bomo ozdravili.
Potrebujemo pa tudi odpuščanje. »Za to, da lahko zares ljubimo, »uči njena svetost., »se moramo nujno ločiti od preteklosti. Reči si moramo:«Začenjam znova, tukaj in zdaj. Postala bom drug človek. »Večina živi tako, da ni zvesta sama sebi, pravi Sai Maa. »Večina ljudi na svetu se ne počuti dobro.»« (str.134)
»Vse zveze moških in žensk temeljijo predvsem na spoštovanju, » nas uči njena svetost Sai Maa. »V intimnem razmerju je treba posebej paziti na spolnost, čutnost, občutljivost in srce partnerja.«
Po besedah babice Flordemayo majevsko izročilo uči, da se v našo dušo naseli praznina, če se iztiri spolna energija. Naravna posledica prazne duše pa je depresija. V razmerju, ki ne spoštuje več svetosti spolnosti, torej duša ne zdrži. Poledica odsotnosti duše v razmerju pa je, da partnerja ne vidimo več kot svojega ljubljenega. Sveta spolnost obema partnerjema odpira energijske kanale in ju povezuje z božanskim univerzumom. »(str.143)
»Babica Rita je svetovalka za otroke, ki so pobegnili od doma. Posluša jih in jim stoji ob strani, dokler jo potrebujejo. Pravi, da otroci od doma bežijo zato, ker se jim zdi, da ne morejo izpolniti pričakovanj in meril, ki jim jih postavljajo starši, družba, šola ali prijatelji. Niso smeli ugotoviti kdo pravzaprav so. »Pravim jim, da je prihodnost pravzaprav tako črna, kot so veliki naši strahovi. » »(str. 145)
»Staroselci to vedo že od nekdaj; ko izgubiš svojo zemljo, nisi več to, kar misliš, da si.« ( str. 153)
»Bogastvo bomo začeli meriti z drugačnim vatlom; s tem, koliko smo dali drugim, ne koliko smo nagrabili zase. » (str. 154)
.... "Eden od načinov, kako lahko razvijemo globlji in bolj osebni stik, so obredi, slovesnosti in praznovanja. Rituali in slovesnosti so pretanjene socialne in duhovne metode, ki so jih staroselska ljudstva izpopolnjevala dolga tisočletja. Z njimi so slavila in ohranjala svetovni redna določenem kraju. Sezonske prireditve in slovesnosti nagovarjale vso skupnost, tudi rastline, živali in zemljo na določenem območju, ne nanašajo se le na medčloveške odnose.
Ritual in slovesnost ustvarjata ozračje spoštovanja do naše odvisnosti do naravnega okolja in odpira vrata v druge svetove, da se lahko počutimo del te narave. To je bistven pogoj za zagotavljanje trajnosti naše kulture in obnavljanje naravnega ravnovesja." (str.155)
…….»Sodobna znanost je vnukinja ritualov, ne njena mati. Kvantna fizika, je šele zdaj dokazala, da so predniki več tisoč let z obredi preusmerjali energijo in tako tudi zdravili. Babice nas opominjajo, da so vsi naši predniki častili zemljo in z obredjem skrbeli za njeno ravnovesje. Pomembno je, da to čaščenje in hvaležnost obnovimo, oživiti moramo pozabljene navade. » (str. 158)
Agnes Baker Pilgram. »Včerajšnji dan je zgodovina, jutrišnji skrivnost, današnji pa darilo. Z njim je treba ravnati spoštljivo.«
Tradicionalni zdravilci upoštevajo ta naravni red, saj gledajo na človeka v njegovem odnosu z naravo in stvarstvom. Kadar človek zboli, zdravijo njega, ne bolezni.
"Domorodska izročila učijo, da se duh skriva v jedru stvari, v duhu pa se skriva bistvi našega Stvarnika ali kakorkoli pač rečemo tej božanski sili. Verjamejo, da nas to, če vzamemo v roke kamen, in ga za hip podržimo v tišini, lahko za vselej pretanjeno in globoko spremeni. Če smo sposobni v preprostem kamnu odkriti svetove, jih lahko odkrijemo tudi v sebi, nas učijo babice". (str.18)
"Babica Rita je prepričana, da smo na ta planet prišli kot seme, tudi bodoči rodovi. Posadili so nas na svet. Še prej pa smo si sami izbrali starše in prihodnje življenje." (str.53)
"Iz notranjega dela lubja (breze op.) pridobivajo zdravilo za raka, iz zunanjega pa čaj, ki preprečuje njegov nastanek." (str. 53)
»Pozdraviti se moramo zaradi vsega stvarstva, ne le zaradi nas samih.« (str. 54)
»Bistveno je, da si dopustimo vedeti to, kar vemo, ne pa, da se ženemo za vsem. Če si preveč krčevito želimo postati nekaj drugega, prepogosto ne vidimo tistega, kar si zares želimo, čeprav imamo to pred nosom. » (str. 54)
»Pravijo, da je vsakič, ko umre šaman ali vrač, tako, kot da bi pogorela cela knjižnica znanja.« (str. 77)
»Skozi optiko svetovnih družb imajo Afričani ameriške črnce za Američane, beli Američani pa za Afričane. »Jaz se s tem spopadam tako, da se močno objamem in si rečem, da sem tako Afričanka kot Američanka, tako staroselka kot prišlekinja,« ponosno pove Carol.« (str. 97)
»Maori imajo čisto svoje pojmovanje časa. Zahodnjaki nanj gledamo linearno, kontinuirano. Preteklost je že za nami, to so stvari, ki so nepreklicno mimo, prihodnost pa naj bi bila vse, kar je pred nami, kar nas še čaka. Toda za Maore je prihodnost že za nami in tisot, kar nas čaka, je preteklost.
Prihodnosti ne moremo videti, Zato je dejansko za nami, neznana in nepredvidljiva, »nam razlaga Carol.«Pri tako drugačnem pogledu na čas, je najpomembneje to, kar nam lahko pove o sedanjosti. Maori verjamejo, da prihodnost ustvarjamo v sedanjosti svojimi dejanji. Prihodnost je posledica naših sedanjih ukrepov. Kdor to tako razume, se lahko v sedanjosti uči iz preteklosti, da ne bi ponavljal napak v prihodnosti. Tako sedanjost dobi novo moč in nam pomaga delati boljšo prihodnost, boljšo od podedovane preteklosti.«
Maori so Carol učili, da je treba iz preteklosti vzeti najboljše: vztrajnost, sposobnost delati v korist skupnosti in zbuditi upanje, da bo jutri bolje, kot je bilo včeraj. » (str. 98)
»Kot veliko drugih mojstrov svetost Sai Maa verjame, da sta na svetu samo dve energiji, ljubezen in strah. Iz strahu se rodi jeza, ljubosumje in neubranost, iz ljubezni pa mir in ubranost. Naša srca stiska strah, ali pa jih razganja od ljubezni. »Vse drugo je nekaj vmes ali mešanica teh dveh čustev. »« ( str. 108)
» »Poskušajmo spoznati svojo pravo naravo, »razlaga Tanzin. »po izročilu tibetanskega budizma se nato ves dan počutiš kot Tara in jo prepoznavaš tudi v vseh drugih. Čeprav se ti zdi, da se samo pretvarjaš, da si Tara, si v bistvu Tara, ki se pretvarja, da je Pepca Novak. In to je namen tega.« (str. 129)
»Veliko kultur je ženske osamilo vsakič, ko se je obrnil mesec, pa ne, ker bi bile nečiste, ampak zato, ker so bile tedaj na višku svojih moči. Zaradi globoke povezanosti z nebom in zemljo je ženska bolj v stiku s svojo intuicijo, notranjim glasom in glasom Duha. Tisto, čemur zmotno rečemo »prekletstvo«, je v bistvu največja prednost žensk. Toda spoznati morajo, kako pomembno je, da so včasih tudi same in se povežejo s svojim bistvom, z duhovnim vodstvom božanske ženskosti, sicer se ta energija obrne proti njim. Tedaj postanejo razdražljive in ranljive. Ker je v času mesečnega cikla moč ženske tako velika, jo zaznajo tudi njeni bližnji. Ker pa je ne razumejo, se odzovejo napačno, namesto, da bi pomagali ta čas prebroditi. » (str. 130)
»Vse babice menijo, da je prvi korak na poti k ozdravitvi sveta, ozdravitev samega sebe. Prizadevati si moramo za lastni neprecenljivi duševni mir, preden lahko vzpostavimo mir na vsem planetu, pravijo babice. Odkriti in raziskati moramo nerešene spore v sebi, sicer ne bomo mogli prepoznati škode, ki jo nezavedno povzročamo svetu in ne bomo imeli dostopa do svoje notranje modrosti.« (str. 132)
»Ženske se ne smemo bati svojih ran, menijo babic. Iti moramo vase in se dotakniti vsega, kar nam povzroča nelagodje, kjer smo bile izdane in prepuščene same sebi. Položimo roke na trebuh pod pasom, svetuje njena svetost Sai Maa. Tam so se ugnezdila vsa naša čustva, ki nas obremenjujejo in nam ne pustijo iti naprej. Predstavljajmo si, da so roke košara za vse boleče občutke. Vzdihnimo s prepono in izdihnimo v to košaro iz rok vse svoje nezaupanje , dvome in žalost. Občutimo moč. Napolnimo košaro. Napolnimo košaro z lučjo in prejmimo vse trpljenje velike Matere v srce, v svoj najvišji del. Tako ga bomo ozdravili.
Potrebujemo pa tudi odpuščanje. »Za to, da lahko zares ljubimo, »uči njena svetost., »se moramo nujno ločiti od preteklosti. Reči si moramo:«Začenjam znova, tukaj in zdaj. Postala bom drug človek. »Večina živi tako, da ni zvesta sama sebi, pravi Sai Maa. »Večina ljudi na svetu se ne počuti dobro.»« (str.134)
»Vse zveze moških in žensk temeljijo predvsem na spoštovanju, » nas uči njena svetost Sai Maa. »V intimnem razmerju je treba posebej paziti na spolnost, čutnost, občutljivost in srce partnerja.«
Po besedah babice Flordemayo majevsko izročilo uči, da se v našo dušo naseli praznina, če se iztiri spolna energija. Naravna posledica prazne duše pa je depresija. V razmerju, ki ne spoštuje več svetosti spolnosti, torej duša ne zdrži. Poledica odsotnosti duše v razmerju pa je, da partnerja ne vidimo več kot svojega ljubljenega. Sveta spolnost obema partnerjema odpira energijske kanale in ju povezuje z božanskim univerzumom. »(str.143)
»Babica Rita je svetovalka za otroke, ki so pobegnili od doma. Posluša jih in jim stoji ob strani, dokler jo potrebujejo. Pravi, da otroci od doma bežijo zato, ker se jim zdi, da ne morejo izpolniti pričakovanj in meril, ki jim jih postavljajo starši, družba, šola ali prijatelji. Niso smeli ugotoviti kdo pravzaprav so. »Pravim jim, da je prihodnost pravzaprav tako črna, kot so veliki naši strahovi. » »(str. 145)
»Staroselci to vedo že od nekdaj; ko izgubiš svojo zemljo, nisi več to, kar misliš, da si.« ( str. 153)
»Bogastvo bomo začeli meriti z drugačnim vatlom; s tem, koliko smo dali drugim, ne koliko smo nagrabili zase. » (str. 154)
.... "Eden od načinov, kako lahko razvijemo globlji in bolj osebni stik, so obredi, slovesnosti in praznovanja. Rituali in slovesnosti so pretanjene socialne in duhovne metode, ki so jih staroselska ljudstva izpopolnjevala dolga tisočletja. Z njimi so slavila in ohranjala svetovni redna določenem kraju. Sezonske prireditve in slovesnosti nagovarjale vso skupnost, tudi rastline, živali in zemljo na določenem območju, ne nanašajo se le na medčloveške odnose.
Ritual in slovesnost ustvarjata ozračje spoštovanja do naše odvisnosti do naravnega okolja in odpira vrata v druge svetove, da se lahko počutimo del te narave. To je bistven pogoj za zagotavljanje trajnosti naše kulture in obnavljanje naravnega ravnovesja." (str.155)
…….»Sodobna znanost je vnukinja ritualov, ne njena mati. Kvantna fizika, je šele zdaj dokazala, da so predniki več tisoč let z obredi preusmerjali energijo in tako tudi zdravili. Babice nas opominjajo, da so vsi naši predniki častili zemljo in z obredjem skrbeli za njeno ravnovesje. Pomembno je, da to čaščenje in hvaležnost obnovimo, oživiti moramo pozabljene navade. » (str. 158)
Ljubljana : Gnostica, 2008; 198 str. : ilustr.
Ni komentarjev:
Objavite komentar