Pascal Mercier: NOČNI VLAK V LIZBONO

Izredno poetična knjiga nemškega avtorja Petra Biera, ( Peter Bieri) ki piše pod psevdonimom. Poleg filozofskega dela se je posvečal tudi pisateljevanju, za katerega je prejel kar nekaj nagrad. Če preberemo knjigo, nam bo jasno zakaj.

Glavni junak profesor v zrelih letih prepreči skok ženske z mostu. Ženska je Portugalka. Po preobratu, ki ga doživi, se odloči zapustiti svoje dosedanje mrtvo, papirnato življenje učenjaka in se odpravi v Lizbono, da bi poiskal avtorja knjige, ki mu je prišla pod roke in mu je njegovo razmišljanje tako blizu in daleč. Morda tudi, da bi poiskal lepo neznanko, razrešil uganko? Nenadoma raziskuje življenje avtorja, sklepa prijateljstva z ljudmi, ki so avtorja poznali, ga ljubili, oboževali in pozabili. V resnici gre za obupan poskus oprijeti se življenja z vso silo, ki ga ni sam nikdar znal res strastno zaživeti, preko drugega spoznati svoje življenje, ga osmisliti. V njem je skrita slutnja o smrti, minljivosti in neizpolnjenosti. Vse bolj pogoste vrtoglavice so znanilec hudega. Pred nami se torej spretno prepletata dve zgodbi učitelja klasičnih jezikov Raimunda Gregoriusa in izmišljenega portugalskega pisatelja Amadea de Prada, ki ga je usodno zaznamovala Salazarjeva diktatura, ki se je končala šele leta 1974. Za zahtevne knjižne sladokusce.

ODLOMKI: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta he bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. "

"Življenje ni to, kar živimo: je to, kar si predstavljamo, da živimo, je napisal Prado. "