Miha Mazzini: Nemška pošta

Berljivo in sijajno napisano. K branju me je vzpodbudilo dejstvo, da je Manzzini pred kratkim izstopil iz Društva slovenskih pisateljev. Kot poroča Dnevnik:

"Miha Mazzini, priljubljeni in večkrat nagrajeni pisatelj ter scenarist in režiser, ki je pred dnevi prejel ameriško literarno nagrado pushcart za najboljšo kratko zgodbo That Winter, mesec prej pa nagrado na Festivalu slovenskega filma za svoj kratki film Obisk, je 2. novembra izstopil iz Društva slovenskih pisateljev. ( 2011)

Kot piše Žurnal24, mu je komisija za oceno vrhunskosti, ki so jo sestavljali Tatjana Kokalj, Jaroslav Skrušny, Igor Saksida, Karolina Kolmanič in France Vurnik prisodila sramotnih 5 od 55 točk.

V pismu, s katerim je Društvu slovenskih pisateljev sporočil izstop, je Mazzini zapisal, da izstopa, ker društvu očitno dela sramoto. Ker je po zadnji oceni vrhunskosti, ki jo je organiziralo društvo, dobil le desetino možnih točk, Mazzini meni, da je, če po vseh objavljenih knjigah ni dosegel več kot desetine vrhunskosti, očitno brezupen primer."

( vir Dnevnik:http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042485970 )

Njegovemu izstopu sledil Branko Gradišnik. "Svoj izstop Gradišnik utemeljuje z moralno dolžnostjo, ki jo čuti do pisateljskega kolega Mihe Mazzinija, kateremu DSP že predolgo "meče polena pod noge" Do sedaj, dodaja, je bil ob svojih podobnih izkušnjah tiho."

V svoji odstopni izjavi med drugim zapisal:" Da mi ne bo kdo očital, češ da samo izkoriščam to priložnost za siljenje v ospredje, ko se vtikam v reči, ki se me nič ne tičejo, naj samo pripomnim, da imam tudi jaz podobne izkušnje kot Miha, le s to razliko, da sem sam že davno nehal kandidirati na društvenih razpisih, ker si uvrstitev po merilih društvenega pravilnika kratko malo ne zaslužim. Odločilne so namreč točke, ki kandidatu pripadejo glede na nastopanje in objave v tujini, tu pa so člani društvenega gremija, ki drug drugega pošiljajo na razne pesniške večere in se uvrščajo v razne tujejezične antologije, v očitni prednosti. Že zdavnaj so poskrbeli, da je nastal zaprt krog: kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti nanovo, nima šans (razen če ga klan sprejme), kajti če nimaš dovolj točk, ne moreš v tujino; če pa nisi bil v tujini, ne dobiš točk. (Pa sploh: komu od ljudi, ki imamo početi kaj, kar nas izpolnjuje in veseli, bi se sploh ljubilo zapravljati čas za tovrstna potovanja in samopotrjevanja?)

Vsaj za dve svoji knjigi sem imel zainteresiranega tujega založnika, ki pa je pričakoval, da bo RS subvencionirala prevod, in ker je bilo iluzorno magari poskušati pridobiti temu namenjena subvencijska sredstva, je besedilo ostalo v izvirniku. (Tudi svojo zgodbo Memorint, ki je letos izšla v antologiji The Best European Fiction 2012 ameriške založbe Dalkey Press, sem moral sam prevesti v angleščino. Pri nas je na odmevnem slovenskem natečaju seveda padla skozi rešeto.)" Vir:http://www.siol.net/kultura/novice/2011/12/gradisnik_izstop.aspx

Človek komaj verjame, ko prebere Gradišnikovo izjavo. Kot kaže, kamor se obrneš povsod isto. "Nekaj gnilega je v deželi Danski."

ODLOMKI:

..."Najprej sem korakal čez most, velik se mi je zdel in lep. Enkrat lani, ko sem začutil, da mi noge ne bodo več dolgo služile, sem plačal taksi in ga šel pogledat. Kako majhen in zanikrn se mi je zdel. Sploh nisem hotel ven iz avta, mogoče je pa dobro, da se spomin in resnica včasih hodita svoja pota."... ( str.12)

..." Še zdajle, ko se se spomnim, me obide nostalgija. Veš, sem razmišljal, kaj vse ti moram povedati, da boš razumel skrivnost Nemške loterije, in sem ob teh obokih ugotovil nekaj, mogoče, ti kdaj pride prav, ko si še tako mlad: spomin imaš na tisto, kar si naredil, nostalgijo pa na tisto, kar nisi, pa bi moral."...( str.13)

o poštarski torbi in psih...

..." Tudi najbolj miroljubni psi podivjajo, ko nas zagledajo. Nekoč mi je bernardinec skočil na hrbet s prvega nadstropja in me zbil na tla, sploh nisem vedel, kaj me je zadelo, a torbo sem mu porinil v goltanec, še preden ga je zaprl.

Lastniki vedno rečejo, da se pes le igra, in če bi jim verjel, bi me v prvem letu oglodali do kosti. Nekaj posebnega mora biti na torbi tudi za pse, krenejo nate, a ko zagrizejo v tisto usnje, ne izpustijo več. In si rešen. ( str. 16)

..." Letalo pa naprej, nižje in nižje, vame. Nisem mogel odtrgati oči, prihajalo je, vedno večje, v kupoli je gorel ogenj. Letelo je čez mene in spomnim se občutka,- je to občutek groze ali lepote ali obojega, goreče letalo, plošče so odpadale z njega, ogenj je sikal med razpokami, skozi okna, goreč križ, križ je prihajal z neba, mama je imela prva, svet se je končeval, ognjeni križ , črn na zunaj, žareč navznoter, je prihajal, Jezus, sem rekel, Jezus, vse, kar sem lahko dahnil, križ je šel čezme, čutil sem njegovo vročino, njegovi plameni so me obliznili, dim me je zavil, zrak je valovil in rojeval vrtince, ko je šlo čez mene...

...in to je vse, česar se spomnim.

Padlo je na našo kmetijo in pobilo vse, tudi krave, En sam majhen košček je odletel vame in še vedno ga nosim v kolenu. Tistega leta ga niso znali potegniti ven, potem nisem dal, zdaj pa sem že prestar za operacijo.

Kot sem rekel, vse je izginilo.

Tudi to, kaj bom, ko bom velik." ... ( str. 22-23)

..."Dobil sem PS, majhno knjižnico z napisom Pravila službe. Vis os jo dobivali, tudi vojaki. Vsak poklic svoja pravila. Zadolžil sem uniformo, kapo, torbo. Knjižico sem se naučil na pamet. Vsebovala je pravila za ravnanje v vseh možnih situacijah. Priporočeno pismo:"jaz reče, oni rečejo. Pismo, na katerem ni dovolj znamk. Pismo s pomanjkljivim naslovom. Vse. Znal sem jih na pamet in se počutil varnega. Če se vsi držimo previl, vsi ravnamo enako, kar pomeni, da smo vsi enaki. In vsi vemo, kaj lahko pričakujemo. Vsi smo varni.

Poštar sem, stopam v življenje in vse obvladam." ... ( str. 24)

..." Vse ti bom povedal. Še nekaj sem dostikrat videl kot poštar: predsmrtne izpovedi. Nekateri bolniki povedo resnico, ne glede na posledice. Očitno imamo v sebi ljubezen do resnice, tisto moralno jedro - kako se ponavljam -, srž, ki ostane na koncu, ko nas je življenje že obglodalo.

Vidim nestrpen si. Ja, ja, moraš iti urejat te papirje, razumem.

Zori sem preveril istovetnost in ji odstavil pismo.

Povabila me je na pijačo.

V tem trenutku sem pravila prvič prekršil. Radovednost je smrt za vse PS knjižice. In hotel sme vedeti, seveda, spoznati resnico. Moje življenje je en sam boj zanjo. No, pa še slabo vreme je bilo, skozi luknje v pelerini me je močil dež, od nje in izza nje pa je prihajal vsiljiva toplota." ... ( str. 28)

..."Mogoče ljudje nismo narejeni, da bi drugemu prinašali srečo? " ...( str. 58)

...Spomnil sem se njihovih obrazov, mame in očeta z lahkoto, brate sem pa že takrat začel pozabljati. zdaj se jih sploh nočem spomniti, kaj sem drugega imel od njih, razen batin Poba, glavni užitek , če živiš najdlje od vseh, je v tem, ker vsi mislijo, zapomnil se nas bo, ti pa...klinc vas gleda, in jih pozabiš!" ... (str. 79)

... Zamolčal sem, kar mi je nekoč povedal Nikolaj: Ljubezen in bitka za kruh ne gresta skupaj. "... str. 80)

..."Zdaj pa mi ne ostane drugega kot spomini. Pojavljajo se mi naključno, kot snežinke, nikoli ne vem, kateri bo naslednji. Sem jih moral poloviti v pravi vrstni red, da sem ti povedal zgodbo. To je ves, kar je naše življenje za drugega - zgodba. " ...( str.134)

Jurij Hudolin je zapisal v spremni besedi:

..."Miha Mazzini je poseben slovenski pisatelj.

Ne bom zakokodakal, da je kontra slovenskim pisateljem, da ne bi bil videti preveč pameten, je pa Miha Mazzini edem znotraj slovenske literarne druščine, ki ne dela vsega kontra sodobni družbi.

Za bralce namreč piše dobre knjige." ( str. 146)

Študentska založba, 2010; Knjižna zbirka Beletrina; 147 str.