13. december 2011

Renata Salecl: IZBIRA


"Kapitalizem je vselej igral na naše občutek neustreznosti, pa tudi na pojmovanje. da se lahko svobodno odločimo za pot, ki jo bomo ubrali v prihodnje, in si s tem izboljšamo življenje," zapiše Renata Salecl v knjigi Izbira.

Knjiga, v kateri boste uživali, ker je napisana jasno in tekoče, a vendar z novim pristopom brezkompromisno secira čas, v katerem živimo. Dolžna ne ostane niti ideologiji pozitivnega mišljenja, kjer napiše, da "igra ključno vlogo pri prikrivanju potrebe po ponovnem premisleku o naravi družbenih neenakosti in po iskanju alternativ načinu, ki ga je razvil kapitalizem. Kadar posamezniki začnejo verjeti, da so gospodarji lastne usode, in kadar je pozitivno mišljenje na voljo kot panaceja za vse gorje, ki ga trpijo zaradi družbene neenakosti, družbeno kritiko vse bolj nadomešča samokritika."
...
Iskanje idealnega telesa, v katerem je posameznica končno lahko "to, kar je", spremlja tveganje povezano s pastmi in večkratnim neuspehom, vse to pa povečuje občutek krivde. Večni krog samoizpopolnjevanja ustvarja spiralo tesnobe. Kakor poudarja Stephen Covey, avtor vodilnih priročnikov za samopomoč Najprej najbolj pomembno in Sedem navad zelo uspešnih ljudi, danes ni dovolj biti poročen ali zaposlen: biti moramo "poročljivi in zaposljivi". Delo na sebi ( na telesu, karieri oziroma identiteti) je najvišji imperativ za vsakogar, ki si ne želi biti izključen iz družabnih omrežij in ki bi bil rad uspešen tako na zaposlitvenem kot ženitnem trgu. V kontekstu teh novih tržnih imperativov celo lastno zdravje dojemamo kot kurantno blago, to pa je spet vplivalo na način, kako se v razvitem svetu prakticira medicina. Medicina sedaj poveličuje idejo izbire in samoobvladovanja. Zdravnik ne igra več vloge avtoritete, ki svetuje, kaj je za pacienta najbolje; dandanes pacientu pogosto preprosto pove, kakšne so njegove možnosti, in ga pusti, da se sam odloči, ter poda ( ali zavrne) zavestno privolitev po pojasnilu. (op.13) To bo nemalokrat povezano s težko in kompleksno odločitvijo, ki ima daljnosežne posledice, brez specialističnega znanja in urjenja, ki ga ima na voljo zdravnik, pa utegne koncept privolitve po pojasnilu postati farsa, način, kako se izogniti odgovornosti in morebitnim tožbam, če se kaj zalomi. Pa si večina ljudi zares želi izbirati zdravljenje, ki ga bodo deležni, če resno zbolijo? Čeprav se svoboda izbire v teoriji utegne zdeti všečna, pa ljudje takrat, ko stvari postanejo resne, upajo, da bo namesto njih izbral nekdo drug- avtoriteta, ki ima potrebno znanje. Barry Schwartz poroča, da ko so skupino zdravih ljudi vprašali, ali bi si želeli izbirati med različnimi terapijami, če bi jim diagnosticirali raka, je 65 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Izmed tistih, ki so resnično imeli raka, jih je hotelo izbirati zgolj 12 odstotkov. ( op.14)
Etika "sam svoj mojster", sedaj vključuje tudi naša lastna telesa. Bolj ko prevzemamo nadzor nad telesom, bolj strašljiv postane sleherni problem- bolezen, slabost, bolnišnično zdravljenje. Zdravstveni problemi tako postajajo posameznikov najhujši greh. Kakor zaposleni, ki se zaradi izgube službe počuti krivega, ker si ji uspel poiskati novega dela še pred prenehanjem sedanje zaposlitve, se bolniki počutijo krive, ker niso preprečili bolezni. Govorimo celo o ljudeh, ki "Dobro obvladujejo stres!" In če nekako ne moremo premagati bolezni, se počutimo krive zaradi neuspeha na še enem področju-samozdravljenja. (op.15) (str. 48-49)

op. 13 Smisel privolitve je v tem, da posameznik želi sprejeti racionalno odločitev glede svojega zdravja.Številne študije kažejo, da lahko zelo pomembno vlogo v pacientovi ozdravitvi odigra prav zanikanje. Izraelski kardiologi so denimo, analizirali razliko v stopnjah preživetja pri pacientih, ki so imeli srčni napad, in sicer glede na to, ali so se pacienti bolj nagibali k zanikanju bolezni ali pa so se je povsem zavedali. Druga skupina je v prihodnje upoštevala previdnostne ukrepe, ki so se nanašali na njihovo zdravstveno stanje po napadu, tisti, ki so se nagibali k zanikanju, pa so živeli, kot da se ni nič zgodilo. Ljudje, ki so bili po srečnem napadu manj zaskrbljeni za lastno zdravje, so živeli dlje od tistih, ki so nenehno spremljali svoje zdravstveno stanje.

Skratka, če hočete "biti in", nimate izbire, da je ne bi prebrali,
Cankarjeva založba, 2o11, 143 str.

Ni komentarjev: