19. januar 2012

Miha Mazzini: KRALJ ROPOTAJOČIH DUHOV

Mislila sem, da me dela Mazzinija ne morejo več presenetiti, a motiti se je človeško. Kralj ropotajočih duhov je, vsaj zame, eno med boljšimi njegovimi deli. Je prvoosebna pripoved dvanajstletnega dečka Egona, ki odrašča in spoznava svet. Vse njegovo hrepenenje in fantaziranje pa je usmerjeno k nakupu oz. posedovanju gramofona. Čas dogajanja je povojni socializem. Ponatis romana je izšel leta še 2008 in 2011, v angleščini pa pod naslovom King of the Rattling Spirits pri ameriški založbi Scala House Press

ODLOMKI:
..."Izmed vseh, ki sem jih poznal, bi mi ga lahko kupila edino nona. A njej so desetletja molitev tako popravila sluh, da je slišala petje angelov na lastna ušesa in ni rabila mehaničnih pripomočkov."... (str. 14)
..."Pričel sem opažati spremembe, ki ji porej ne bi-ogromna domovanja, ki so rasla povsod in polen vlake, ki so vozili nakupovalne vlake preko meje; razkol razreda na one, ki nosijo uvožena oblačila, tiste, ki se oblačijo v domačih trgovinah, in na mene.
Predvsem pa, da imajo gramofon že čisto vsi sošolci." ...( str. 24)
..."Šele med pripovedovanjem se mi je zazdelo čudno in hkrati povsem nemogoče, da se je nek mamin nasvet zares pokazal koristnega.
"... 'Če ljudje zaznajo, kaj te prizadene, ne bodo nikoli več odnehali.' Nisem trzal, zafrkavanje s je umirilo, ni pa izginilo."... ( str. 111)
..."Je mogoče, da je bog nedoumljiv zato, ker ne razumemo njegovega smisla za humor. Vse je tako kazalo." ... ( str. 127)
..."Nona je umrla in izkazalo se je, da kamnoseki zaračunavajo od črke. Ker je celo življenje preživela v družbi angelov in duš, se včasih vprašam, ali je sploh zaznala razliko med življenjem in smrtjo. Je sploh začutila, da ji je vmes zgnilo nekaj pomembnega, njeno telo?
Upam, da jo je arhangel Mihael vzel v naročje, v slokem telesu mladenke, ki si ga je spet pridobila, jo varno zastrl s krili, mehko zazibal ter ji v bleščavi prelepega nasmeha in ljubečih modrih oči tako dolgo šepetal na uho, dokler no doumela- če vso ljubezen daš Bogu in je ne pustiš prav nič za ljudi okoli sebe, sploh pa zase, če so odrekaš spoznanje o sebi in se zadovoljiš z najlažjimi izhodi, če ne znaš razumeti in odpuščati, občutiti sebe in drugih, niso nebesa nič bolj nebeška, zemlja pa postane neprimerno bolj peklenska." ( str. 278)

Študentska založba, 2001; 281 str. (Knjižna zbirka Beletrina)

Ni komentarjev: