30. marec 2012

Vesna Milek: ČE


Lenart Zajc je v spremni besedi zapisal, da "moramo roman Vesne Milek videti in razumeti globlje. Trivialnost romana je navidezna, je orodje pisateljice, ki jo uporablja kot izkrivljeno ogledalo, v katerem lahko prepoznamo lastne umetne potrebe, ki so se prikradle v naša življenja skupaj z vso ostalo navlako mrzlične potrošniško utirjene družbe v začetku 21. stoletja.
Lepo, prosim?! Zakaj bi nas radi prepričali, da smo tako površni, da ne vidimo globine v plitvini? Roman Milekove je namerno ciljal na všečnost televizijskih limonad z izbranim mondenim okoljem, bogastvom, luksuzom protagonistov, poudarjanjem lepote, seksa in blagovnih znamk. In prav ta trivialnost je roman pripeljala v sam vrh bolj branih slovenskih romanov, kar navaja Samo Rugelj v svojem delu "Za vsako besedo cekin." Če vam je bila všeč Kalipso, Vam bo tudi Če.

ODLOMKI:
..." Ljudje ostajajo skupaj zato, ker se ljubijo, ali zato, ker nimajo moči, da bi šli narazen. " ...( str. 20)
..."Večkrat mu je rekla, ne moreš mi zaupati, nikomur ne moreš zaupati. Za ljubezen ni garancije. In vendar je hotel vsaj minimalno varnost, dogovor, pogodbo, ki mu bo zagotavljala, da noben centimeter njene kože ne bo nikoli dotaknjen. Morda je bil tu razlog za to, da je odpovedal tam, kjer se je vedno počutil močnega. " ...(str. 42)
..." Lahko si vanjo zaljubljen, čudna temna ljubezen je to, ljubezen, ki se ji ne moreš upreti. Ljubezen, kjer se meša spoštovanje, gnev, privezanost, V Sabino se moški dečki zaljubljajo.Do konca, do smrti. In to ji je všeč. Ker ženska pri štiridesetih ve, da je mlad moški najbolj zadovoljen, kadar mu ušesa polni z njim samim. Pod enim samim pogojem. Da ne stopiš preblizu. Od daleč je še vedno bleščeča, močna, polna. Boginja ljubezni, ki ne sme ljubiti. Boginja vojne. ki ne ubija, samo grozi. Boginja plodnosti, ki ne rojeva.Boginja kurcev, ki ne joče. Kako bi jokala, če je iz kamna. Zato ji je rekel, da ljubi kipe. Ne starajo se in ne jočejo. Zgodbo govorijo brez besed, neslišno, in to samo takrat, ko jih gledaš. Sicer jih ni. Veš pa, da so tam, da bodo vedno tam nespremenjeni. za razliko od tebe. Da boš vsakič v njih prebral eno zgodbo, ki bo mogoče tudi tvoja. Živeli kipi. " ( str. 165)

Študentska založba, 2005; 237 str.

Ni komentarjev: