ODLOMEK:
..." Oh, ta nesvoboda. Nekega večera so mi sporočili:
"Jutri te bodo odpeljali!"
"Kam?"
"V Kaštel Štafilić."
"Zakaj?"
"Tako so odredili. Bodi pripravljena!"
Tako rada bi ostala v Kambelovcu! Soba je bila še kar mirna, in četudi sem si nosila hrano v menažki iz bližnje kuhinje, ker na vrtu ob njej nisem mogla vsega pojesti, sem vendar lahko vsak dan šla v Gomilico.
Drugo jutro sta prišla pome mlada tovariša.
"Zakaj ne morem ostati tukaj?" sem ju vprašala.
"Ker boš tam več koristila!" je odvrnil eden od njiju. Tak odgovor iz ust takega mladca me je razjezil, vendar sem si molče oprtala odeji in nahrbtnik in šla z njima. Hodili smo deset kilometrov. Pustila sta me pred vojašnico, ki je bila ta čas bolnišnica. Na srečo je bila sekretarka obveščena o mojem prihodu, Svoje stvari sem lahko shranila pri prijaznih tovarišicah, bolniških sestrah. In tam je čez nekaj dni izginil moj angleški plašč. Tekala sem naokrog in spraševala, kje bi utegnil biti, ker bolniških sester ni bilo več. Toda neki tovariš z oblasti me je prijazno vprašal:
"A je bil angleški vojaški plašč?"
"Ja," sem odvrnila v strahu, da jih bom slišala, ker ga nisem takoj spravila.
"Dobili boste civilni plašč. nič ne skrbite!"
Torej je bilo vse v redu in odleglo mi je, kajti plašč je bil težak, kakor moje skrbi. ( str. 276-277)
Več preberi tukaj .
Mladinska knjiga & Muzej novejše zgodovine Celje, 2007; 284 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar