ODLOMEK:
... " Zaradi nizkega obzidja in večno odprtih vrat je bilo po muslimanskih pokopališčih lažje postopati. Večina je bila hudo zanemarjenih; zdelo se je, kot da niso smrtna življenja muslimanov, ampak prej njihovih pokopališč. Zlasti novejša so vzbujala vtis, da bi lahko vsak trenutek vstala in se preselila nekam drugam. Sidar je dotlej med sprehajanjem po teh krajih naletel na najrazličnejše ljudi. Na grobe čuvaje, na moške, ki so ob grobovih za denar brali Koran, na umazane otroke z vrči v rokah, ki so sledili obiskovalcem , da bi jim izvabili nekaj denarja, na tiste, ki so prišli s celo družino in polnimi košarami, kot bi bili na pikniku, na takšne, ki so prišli sami in so se za dolge ure zatopili v misli, na pijance, ki so se ponoči nekje blizu opijali, na žeparje, ki so se pojavili, kadarkoli je bila gneča, na vedeževalce, ki so imeli za privrženke mlade in stare, mestne in podeželske ženske...Sčasoma se jih je naučil razlikovati. Stalni obiskovalci muslimanskih pokopališč so se delili na dve skupini: na tiste, ki so prišli, da bi pustili sled, in na tiste, ki so prišli, da bi sledili kakšni sledi. Prvi so v rednih presledkih obiskovali sorodnike in nato odšli, za seboj pa pustili molitve, solze, vrče, polne vode in rož. Ti so bili neškodljivi, vase zaprti ljudje, če si jih primerjal z drugimi. Tisti, ki so prišli, da bi sledili takšni ali drugačni sledi, so bili precej bolj zlovešči. Prihajali so krast, ožemat ljudi denarja, izrekat uroke, zbirat znamenja...To pomeni, prihajali so, da bi nekaj dobili od pokopališč, in niso odšli, dokler niso dobili tistega, kar so hoteli. Tisti, ki so od pokopališč pridobili poklic, bogastvo, položaj ali preteklost, so spadali v to skupinam kot so spadali še preroki, blazneži, tatovi...in tudi kanadski ginekologi.
kanadskega ginekologa in njegovo očarljivo ženo, za katera se je izkazalo, da ne vesta prav ničesar o Turčiji in Turkih, je spoznal na enim izmed muslimanskih pokopališč, medtem ko sta iskala grob moževe turške babice, Mladi par je cele ure hodil naokoli s pokopališkim čuvajem, ki je bil željan pomagati, in ko so bili na poti, da poskusijo srečo na drugem pokopališču, se Sidar ni mogel upreti, da ne bi vprašal, zakaj sta se lotila takšnega podviga. "Zato, da bi imel družinsko drevo, da bi ga dal svojim prihodnjim otrokom," je s sijočimi očmi povedal mladenič. Medtem je njegova žena, kakor da bi tisto, kar se imenuje družinsko drevo, držala v svojih rokah, na prsih nežno prekrižala prste in se nasmehnila, ko je dvignila roke kot veje. " ( str. 188-189)
Sanje, 1. natis, 2008; "Zbirka Sanje. Roman"; 334 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar