Margaret Mazzantini: NOVOROJENI

Ljubezenski roman z mnogimi preobrati, ki jih lahko povzroči le življenje. Pravzaprav je to roman o Sarajevu, pred, med in po tragični vojni, peklu, ki ni pustil nikogar takega, kot je bil. Vojna, ki ni poznala opazovalcev. Prej ali slej se te je dotaknila. Tako ali drugače.

ODLOMKI:
..."Pred nekaj dnevi sem naletela na zapiske za mojo raziskovalno nalogo. Tisti dnevi so se mi zazdeli neznansko daleč, takrat sem še mislila, da bom študirala vse življenje. Pomislila sem na Andrića, na njegovo bolestno samotnost, zaradi katere je postal paranoičen in odbojen. V zadnjih intervjujih se je zdelo, da ga vprašanja jezijo in da je sit svojega dela... kot da se kesa. ker se je preveč razgalil. In šele zdaj sem razumela. Človek z leti lahko začne na lepem skopariti s sabo, do sveta postane zadržan, ker od njega dobil nobenega pravega zadoščenja." ...( str. 261-262)

..."Človek zmeraj pusti dober vtis, če govori o mednarodni politiki, ne pove nič koristnega za svet in ne izda nič osebnega." ... ( str. 408-409)

..." Ne smeš se ustaviti, ne smeš se ozreti...pustiti očem, da bi videle in se zgrozile. Tega se je treba naučiti. Ne smeš dopustiti, da bi se ti mrtvi razkrili in postali resnični, iti moraš naprej, ne smeš razločevati trupel od vreč peska, pustiti jih moraš za sabo, jih izločiti iz resničnosti in gledati na svojo pot. Samo tako lahko vzdržiš. Mrtvim ne smeš poznati imena, videti plašča ali barve las. Treba jih je pustiti, se jim že na daleč ogniti, se pretvarjati, da jih nisi videl. Se pretvarjati, da jih ni. 

                 Če se ustaviš in jih spustiš vase...boš hočeš nočeš upočasnil korak."... (str. 451)

..."Tudi nje se drži čuden vonj, Vonj Sarajevčanov. Krivo ni le pomanjkanje vode, danes se človek lahko umije tudi z deževnico, kriva je izčrpanost, panika, ki pronica iz ljudi. Predsmrten vonj je, podoben vonju ustrahovanih živali, ki v obrambi nenadoma oddajo neznosen smrad. Kriva so razdejana telesa, pokvarjeni želodci ljudi, ki jedo travo, ne spijo in hodijo od doma z gotovostjo, da bodo umrli. " ...( str. 457)

 ..."Posvetila bi se svetovnim mogočnikom, možeh v oblekah in kravatah, ki se okrog mize pogajajo za lažni mir. Na mizo bi jim položila modrega otroka in jih zaprla , da ne bi mogli nikamor. Ostati bi morali tam in gledati, kako bi smrt na njem sistematično opravljala svoje delo, ga počasi razjedala od znotraj. Postregla bi jim sendviče, cigarete, mineralno vodo in jih pustila tam, dokler se otrok ne bi izvotlil, razkrojil do kosti. Dneve in dneve, Kolikor bi bilo treba. Natanko to bi storila. "...( str. 472)

MK, 1.izd., 2013; 669 str. ( Zbirka Roman)
Prebri več...