Pisatelj je rojen leta 1980 v Pridnesterju, od leta 2004 živi v Italiji, piše v italijanščini. Je tudi avtor romana Sibirska vzgoja.
Po tej knjigi, ne boste nikdar več razmišljali o vojni na način, kot ste prej. Šokantno, ker po avtrojevih besedah: "Ta knjiga je pripoved, sestavljena iz resničnih podrobnostih, romansiran odsev resničnosti.
Spremenil sem namreč imena oseb in vojaških enot, izpustil imena krajev in pomešal tudi čase dogajanja."
Več o njegovem življenju...
ODLOMKI:
..." Zdi se neverjetno, vendar so v vojni najbolj grozljivi prav trenutki, ko počivaš. Takrat se zaveš vse strahotnosti svojega položaja. Če med operacijami nimaš časa niti razmišljati in se ukvarjaš le z izvajanjem akcij, potrebnih le za izvršitev ukazov, pride vse, kar te prizadene v dušo- vtisi, dvomi, občutki krivde-, na površje med počitkom." ...( str. 142)
..."Čakanje je najtežje. Kadar čakaš na nekaj, kar ni odvisno od tebe, je vsaka sekunda, ki mine, pravo mučenje. Na uro sem pogledal vsakih deset sekund ko pa sem dojel, da me to dela še bolj živčnega, sem raje začel pozorneje opazovati nove tovariše."...( str. 182)
..."Dvignil sem pogled: gozd je bil potopljen v temo in je globoko dihal. Drevesa so bila kot živa, veje, ki jih je premikal veter, so nenavadno poplesovale v nenehnem, hipnotičnem nihanju ... Ta kraj je bil prelep in očarljiv, škoda, da smo ga morali gledati z vidika vojne, dejavnika, ki tudi vse najlepše in izjemni na tem svetu naredi grozljivo." ...( str. 248)
..."Včasih sem se o tem pogovarjala z Nosovom, ki se je načelno z mano strinjal, vendar je vedno izpostavil temeljno razliko med strahom in grozo:
"Od strahu dobiš oči tudi na hrbtu, groza pa te oslepi."... ( str. 249)
... V zasedi sem prežal na pravi trenutek za strel in zdelo se mi je, da me smrt ujčka, da se je razkrila samo zame, spreletel me je drget kot takrat, ko se te ljubljena oseba dotakne ali diha v tvoji bližini ... Vedel sem, da vse postavljam na kocko za eno samo sekundo, toda tistim trenutku sva smrt in jaz ostala sama na svetu in smrt je zame odplesala svoj strahotni ples, vedno enak, a vsakič drugačen, nabit s čustvi, z milino in s pogubno lepoto, ki mi je prinašala dobro počutje. V takšnih trenutkih sem se počutil kot del večnega mehanizma, nečesa, kar presega človeško razumevanje ... To je bila brez dvoma norost, lastna morilcem, moja norost, vendar občutkov, ki mi jih je zagotovila, ni mogoče z ničimer primerjati." ...( str. 258)
"Ruski vojak ima tri vrste sovražnikov. Prvi in najnevarnejši je v Moskvi, ruski prestolnici, in sicer je to vlada, ki se boji svoje vojske in si zato želi njene smrti. Drugi je letalstvo, ker se pogosto zmoti in bombardira lastne enote. Tretji sovražnik je najmanj nevaren- to je tisti, ki je v vojni z ruskim vojakom."
(Rek ruskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne, str. 317 )
..."Tako se je v popolnem kaosu postsovjetske zgodovine obnovila oblast Ruske federacije na goratih območjih Čečenije. In proti temu smo bili popolnoma nemočni- naše osebne zgodbe niso bile nič vredne v tisti veliki reki časa in usod, ki je skupaj stapljala vojne in ljudi, nedolžne in zločince. Toda tok je že od nekdaj isti, niti za pičico se ni spremenil ... " ( str, 373)
Preberi več...
Mladinska knjiga, 2014; 420 str. (Zbirka Roman).
Ni komentarjev:
Objavite komentar