Vpis žensk v zgodovino Slovencev. Je že tako, da zgodovino pišejo pretežno moški v dobesednem smislu, zato žensk v slovenski zgodovini skoraj ni. To skuša popraviti feministična literatura. Za umik žensk iz javnega življenja si je sredi 19. stoletja prizadeval Anton Martin Slomšek. "S svojimi moralnimi poduki o družini, v kateri mož deluje kot glava, žena pa kot telo, je postal zgled za mnoge cerkvene pisce. " ( str. 13). Ob koncu istega stoletja mu je sledil teolog Anton Mahnič. Podatka, ki si ju je vredno zapomniti. Luise Accati je zapisala, da ženskam sposobnost samoopredeljevanja ni vzela znanost, ampak religija. "Ideja, da moški ve bolje od ženske, kaj je materinstvo, je eden od temeljnih konceptov krščansko-katoliške ideologije. " ( str. 99)......"Z okrepitvijo klerikalno sinovskega imaginarija, ki se je opiral na ekskluzivnost odnosa med sinom in materjo, je bilo očetovstvo odrinjeno na obrobje družinskega življenja. Sovražnost zaobljubljenih sinov do očeta, njihovo zanikanje očetovstva in težavno priznanje njegove vloge se med drugim nazorno kaže v težavni uveljavitvi sv. Jožefa v krščanski ikonografiji. Njegova priljubljenost se je povečal šele med sedemnajstim in osemnajstim stoletjem, ko si je novo dostojanstvo pridobil s skrbništvom nad umirajočimi. Biološki oče je v katoliški kulturi ostajal podrejen duhovnemu očetu, saj je bila njegova sposobnost moralnega razsojanja omejena, vsekakor neenakovredna duhovnikovi. Rezultat dvojnega očetovstva v katoliškem okolju je, da vzgojo otrok ne oblikuje le posvetna biološka družina, ki jo sestavljata mati in oče, temveč tudi normativno - duhovna družina, ki jo sestavljata mati in duhovnik. Posledica dodelitve moralnega očetovstva klerikom, ki ga še danes uveljavljajo najvišji cerkveni dostojanstveniki, škofje in papež na primer ob vprašanjih v zvezi z biomedicinsko pomočjo staršem pri oploditvi, je ta, da sinu ta struktura zapira izhodna vrata iz ojdipovske situacije. Nesposobnost sinov, da bi nadzorovali svojo agresivnost, in njihovo nasprotovanje očetovi avtoriteti odseva strukturno nelagodje odnosov v katoliški družini, ki je po Accatijevi izvorno jedro njihovih težav pri prevzemanju političnih odgovornosti." ( str. 108)
Delta, 2006, 203 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar