Avtor 37,2° zjutraj ter mnogih drugih uspešnic,
Philippe Djian, se je rodil v Parizu 3.6.1949. njegov oče je bil izložbeni aranžer armenskega porekla, mati pa je bila gospodinja. Ime
Djian (fonetično
džã) je značilno armensko, večinoma pa predstavlja končnico priimka (
npr.
Kerestedjian,
Gumusdjian).
Djian je leta 1969 odšel študirati literaturo na ugledno pariško univerzo
Vincennes-
St.Denis. Leta 1975 se mu je rodil prvi otrok, kmalu nato pa sta še sledili dve hčerki. Leta 1993 se je končno poročil s svojo življenjsko spremljevalko
Année.
Roman je pretresljiva ljubezenska zgodba, po njej so posneli tudi odličen film z naslovom
Betty Blue.
Zgodba se prične, ko se k pripovedovalcu zgodbe preseli njegovo dekle
Betty, s katero se ljubita že nekaj mesecev. Že na začetku je jasno, da
Betty ni navadno dekle. Par se kar precej seli, temu pa botrujejo tudi
Bettyini izpadi nasilja. Pripovedovalca je šef odpustil, ker mu je
Betty avto polila z barvo ter zažgala njun bungalov. Preden sta odšla, pa je
Betty našla kup zvezkov, ki jih je napisal on, in ga skušala prepričati, naj jih pretipka ter odnese na uredništvo. Toda njemu se je ta misel upirala.
Preselila sta se v mesto, k
Bettyjini sestri Lisi.
Betty je začela s pretipkavanjem rokopisov. Nekega večera se je
Betty v piceriji, v kateri je bila zaposlena, sprla z eno izmed strank in jo napadla in zabodla z
vilico, preden sta lahko posredovala pripovedovalec in prijatelj. Založniku, ki ni hotel izdati romana pripovedovalca, je prebarvala fasado pisarne na živo rdeče, drugega pa ranila z glavnikom in zato pristala v zaporu.
Betty se je zdelo, da je noseča, toda test nosečnosti tega ni potrdil. Od tod tudi naslov 37,2 zjutraj. Iz razočaranja si je postrigla lase "v živo". Pripovedovalec se je bal, da bo bolela zato jo je pital z vitamini, silil s paradižnikovim sokom ter vodil v gore na svež zrak.
Betty je začela slišati glasove v glavi. Zdravnik je trdil, da to ni nič posebnega in ga pomiril, a
Betty je vedno pogosteje strmela v prazno ter se ni odzvala na njegove klice.
Nemočno je opazoval, kako vse bolj tone v psihično pogubo. Sam je bil vse bolj živčen in utrujen. Sklenil je oropati službo za nadzor in prevoz gotovine. Da ga ne bi odkrili, se je preoblekel v privlačno žensko ter se oborožil s ponarejeno pištolo. Ko se je vrnil domov,
Betty niti malo ni zanimalo, od kod takšna velika vsota denarja, temveč samo, kakšen bi bil v ženski preobleki, ki jo je imel v torbi poleg denarja. Zelo se je zabavala, ko ga je videla oblečenega v rdečo obleko, z umetnimi prsmi ter lasuljo. Bila je po dolgem času spet nasmejana. Neko nedeljo sta se odpeljala do morja. Medtem, ko je pripovedovalec odšel na stranišče, je ona ugrabila otroka. Komaj jo je rešil pred pobesnelimi ženskami. Takrat je spoznal, da je bilo vse zdravljenje neuspešno. Začel je pisati knjigo, a ji tega ni povedal, da se ne bi razveselila za prazen nič. Pisal je ponoči, v jutranjih urah, ko je ona spala. Nekega večera, ko se je vrnil domov, je mimo njega oddrvel rešilec. Doma v kopalnici je bila mlaka krvi. Bob mu je pojasnil, da si je
Betty iztaknila oko, zato so jo odpeljali v bolnico. Zdravnike je skrbelo njeno duševno zdravje. Knjigo, ki jo je napisal pripovedovalec so natisnili. Toda
Betty, ki si je za to tako dolgo prizadevala, ni pokazala nobenega odziva na veselo novico. Ležala je privezana na posteljo s pasovi, da se ne bi
samopoškodovala. Pripovedovalca je razburilo prgišče tablet, ki jih je prinesla medicinska sestra na pladnju, zato je oddrvel do zdravnikove pisarne in ga pretepel. Zaradi incidenta so mu prepovedali vstop v bolnišnico. Da bi lahko
Betty še zadnjič videl in jo rešil vegetiranja, se preoblekel v žensko in odšel v bolnišnico. Zaklenil se je v njeno sobo in jo zadušil z blazino izpod njene glave in pobegnil. Ni mu bilo hudo, saj je vedel je, da jo je odrešil.
Državna založba Slovenije, 1987 ; 349
str.
Avtorica uspešnic Ob tebi in Skupaj piše duhovito, sproščeno in hkrati obravnava sodobne probleme iz vsakdanjega življenja žensk, ki se znadejo v nezavidljivih situacijah. Knjigi sta odlično branje za sprostitev ob večerih ali na dopustu. Avtorica oba romana piše s prepoznavno strukturo tako, da glavnim junakom prepusti cela poglavja, da osvetlijo zgodbo s svojega zornega kota.
Elizabeth Gilbert se seveda slovenski bralci spomnimo po delu Jej, moli, ljubi. Z delom Pečat stvarjenja pa je prekosila sama sebe, oziroma od nje tako pretanjenega, poduhovljenega,
Lahkotno, sentimentalno, romantično, žensko poletno branje, ki kar kliče po filmski upodobitvi. Avtor je namreč napisal tudi romane Ljubezen v steklenički, Beležnica, Viharna noč in druge, ki so postali tudi filmske uspešnice.
Roman, ki ima inovativno zgradbo, saj isto zgodbo pripovedujejo različne osebe, vsaka s svojega zornega kota. Drugače pa spada roman med romane, ki so posvečeni mestom. Ta je posvečen Aleksandriji, ki je bila tisti čas prestolnica, kjer so se mešale različne narodnosti od arabskih, pa tudi veliko Evropejcev, Francozov in Angležev. 
Eno daljših del Alme M. Karlin, prevedeno v slovenščino prvič po letu 1936. Delo, ki se ukvarja z duhovnostjo dežele, ki je izginila v morju. Skrivnostna "Atlantida". Zapuščina Alminega duhovnega razmišljanja.
Mnenja o knjigi so različna, ne glede na to, da je knjiga prevedena v več kot 20 jezikov in naj bi prejela literarno nagrado. Knjiga žensk ne more pustiti ravnodušnih po nobeni plati. Zlahka se lahko vživijo v bolnico z rakom na prsih (tudi meni bi se to lahko zgodilo) in jezo nad nepoboljšljivim ženskarjem, ki ima ženo sicer čisto rad, a kaj ko je okoli njega še toliko drugih žensk. Ne zresni ga niti ženina bolezen, niti 3 -letna hčerka. Brezupen primerek Petra Pana. Ker je knjiga vsaj delno avtobiografska, še toliko huje. Napisana je preprosto, z obilo humorja, kolikor ga je v taki zgodbi sploh mogoče. Zdravniki pa so do pacinetov povsod enako grobi.
Anita Shreve je bila srednješolska učiteljica. Ko se je začela ukvarjati z novinarstvom, je ti leta preživela v Keniji kot dopisnica različnih ameriških časopisov. V osemdesetih letih ji je zaslovela kot pisateljica. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena. V slovenščino imamo prevedene še druge njene romane: Lučka v snegu, Skrivaj in Vse, kar je želel.
Raziskava Agencije za raziskave javnega mnenja Harris je ugotovila, da je sveto pismo daleč najbolj priljubljena knjiga v ZDA, je Svetemu pismu z velikim zaostankom sledijo knjige, ki so med najbolj branimi tudi v evropskih državah. Moški najpogosteje prebirajo delo Gospodar prstanov J. R. R. Tolkiena, pri ženskah pa prednjači V vrtincu Margaret Mitchell.
Marguerite Duras ima prav posebno mesto med najpomembnejšimi ustvarjalci sodobne francoske in evropske literature ima . Rodila se je leta 1914 kot Marguerite Donnadieu v tedanji francoski Indokini, današnjem južnem Vietnamu. Otroštvo Durasove je zaznamovala revščina in družinske nesreče, po drugi strani pa izostren čut za pravičnost in obsesija z nemogočo ljubeznijo. To so motivi, ki se pogosto pojavljala tudi v njenih romanih in scenarijih. Vse to je neizbrisno zaznamovalo romaneskni, gledališki in filmski opus »velike Duras«. V Francijo je prišla pri 18 letih, ko je začela študirati matematiko, pravo in politične znanosti. Za pisanje pa se je navdušila šele po srečanju s svojim dolgoletnim partnerjem Dyonisom Mascolojem. 
Roman D. H. Lawrencea Ljubimec lady Chatterley je ena najbolj (škandaloznih v svojem času), branih, predvsem pa najbolj omenjanih knjig vseh časov. Prvič je izšla zasebno v Firencah leta 1928, bila cenzurirana in prečiščeno izdana 1932 ter spet v celoti 1959; v tej obliki še vedno izhaja. V Angliji je bila dolga leta prepovedana zaradi svoje subverzivne vsebine, ki pa ni bila toliko po pričakovanju puritanske angleške publike uperjena proti erotiki in čutnosti kot pa temu, da gre za ljubezensko zvezo aristokratke z nižjim slojem, moževim uslužbencem-logarjem.
