Martin Fahrner: STEINER ALI KAJ
SMO POČELI
ODLOMEK:
… » Mislil sem, da ljubezen
spremeni človeka sam po sebi. Kadar gre res za ljubezen, niso mogočo nobeni
nesporazumi ali nesoglasja. Tedaj nisem slutil, da pri pravi ljubezni človek ne
pobegne niti tedaj, ko pride do nesporazumov in nesoglasij, temveč stisne zobe
in težave skupaj z drugim premaguje, uči se biti odprt in povedati, kaj mu leži
na duši, uči se, da drugi tega ne bo zlorabil. Odkrije, da ima tudi drugi v
nečem prav, in se začne učiti obvladovanja in premagovanja… in potem naenkrat
ugotovi, da se je spremenil in da ima pri tem resnično ljubezen prste vmes.«… (
str. 114)
…Vse je bilo enako kot nekoč.,
železniška postaja je bila enaka, tudi ploščad vagona, na katerem sva nekoč
stala, tudi moje so bile še vedno enako močne, ampak manjkalo mi je poguma. In
kdor nima poguma, je lahko še bolj močan, pa vseeno ni pripravljen na let.
Nisem bil pripravljen na let, to je vse. In Lucija je izginila za vedno.«…
(str. 118)
MK, 2005; (zbirka Roman), 218
str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar